SESTAVLJALEC VELIKIH ZGODB
Avtor: Jaka Lucu

Mercedesova limuzina je v gostem prometu, značilnem za čas tik pred Božičnimi prazniki, počasi drsela skozi London, proti hotelu Lansborough, kjer ga je tistega decembrskega dne čakal še zadnji sestanek, ko se je Joc Pečečnik zazrl skozi okno in bolj zase kot za šoferja in sopotnika v avtu dejal: »Ljudje mislijo, da se s tem, ko investiram v vrhunski nogomet v Sloveniji, v Ljubljani, v prenovo zgodovinsko pomembnega stadiona za Bežigradom in gradnjo nove akademije, spuščam v izjemno tvegan posel, v katerem je na tako majhnem trgu skoraj nemogoče uspeti. A pri tem pozabljajo, da prihajam iz Šmarce, majhnega kraja blizu Ljubljane, da sem rojen v pošteni družini brez bogatega zaledja, da sem rojen v državi, kjer so obstajali depoziti, kjer so bili boni, kjer je bila nekaj časa omejena poraba bencina, kjer je nekaj časa bila divjaška inflacija, kjer so se v glavnem dogajale stvari, ki se na Zahodu niso. Pozabljajo, da sem uspel na svetovnem trgu igralniških avtomatov, kjer so bile možnosti za uspeh, vsaj jaz tako mislim, manjše kot jih imamo v nogometu. In da ponavadi priložnosti vidim tam, kjer jih drugi ne.«
Za hip proti Temzi in za hip proti nebu je potem pogledal Joc, ta lucidni mladi menedžer – vizionar, ki na svet gleda tako iskreno kot otroci in tudi vidi stvari, ki jih vidijo le ljudje s čisto dušo in velikim srcem, potem pa jih v realnosti uresniči kot velemojster poslov na svetovni ravni in zdelo se je, da se je izgubil v eni izmed kombinacij, s katero je slabih dvajset let prej med popravilom preprostega igralniškega aparata zagledal pot do inovacij, ki so tako zelo spremenile dojemanje v proizvodnji igralnih aparatov, da se je njegovega podjetja Elektronček prijelo ime »Rolls Royce industrije«.
In ni ga bilo težko opaziti navdušenja v njegovih velikih modrih očeh, ravno s tem navdušenjem pa je Joc je na velika vrata vstopil v ljubljanski klubski nogomet, ki so ga mnogi razglasili za klinično mrtvega, ker ga pač na vidiku dolgo ni bilo videti človeka, ki bi razumel vso kompleksnost modernega nogometnega posla.
Toda vajen sestavljanja velikih zgodb, je Pečečnik, še predno je vstopil v vrhunski šport, razumel, da sodobni nogomet temelji na sodobni infrastrukturi, ki omogoča udobje poslovnim partnerjem in nogometnim navdušencem, da je za uspehe v domačem prvenstvu in v tekmovanjih UEFA nujno imeti vrhunsko vodeno nogometno akademijo, vpeto v svet in da bodo ravno igralci iz akademije napajali člansko ekipo in tako celoten sistem, ki ga je vizionarsko imenoval Športni sistem NK Interblock. Celoten sistem Športnega sistema NK Interblock je revolucionarno zamišljen tako, da bo stadion Jožeta Plečnika, na katerem so se spisale vse pravljice slovenske nogometne reprezentance, finančno napajal sam sebe in nogometne aktivnosti v slovenskem glavnem mestu. To pa je seveda ideja, ki ne bo le regenerirala slovenskega nogometa, pač pa bi tudi lahko bila vzorčni model za regeneracijo celotnega klubskega nogometa v vzhodni Evropi. Tako kot je še pred nekaj leti bil na čelu sprememb v industriji igralniških aparatov, je Pečečnik danes pionirsko krenil v spreminjanje klubskega nogometa, posledična pa zelo verjetno tudi reprezentančnega, na manjših nogometnih trgih.